V petek, 25. 5. 2018, je bil v OŠ Starše poseben dan – z veliko prireditvijo so namreč v telovadnici šole obeležili 210-letnico šolstva v Staršah. Dogajanja se je poleg številnih gostov – župana občine Bojana Kirbiša in drugih predstavnikov občine, predstavnice Zavoda za šolstvo Maribor Vere Bevc, ravnateljev drugih šol, tudi nekdanjih učiteljev in učencev šole – udeležil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, kar je dalo proslavi še posebno svečano noto. Dogodek pa je sodil k večji skupini prireditev ob 21. občinskem prazniku.

Na svečanost so se v šoli začeli pripravljati že na začetku šolskega leta in za dobro končno izvedbo zadolžili TIM 210. Namensko so temu dnevu v dneh pred prireditvijo posvetili tehniški, naravoslovni in športni dan, da so lahko ustvarili nepozaben dogodek.

V prijetno celoto so mentorji združili učence in njihove dejavnosti – krožke, športne, plesne in glasbene aktivnosti – in ustvarili nepozaben dogodek. Vajeti celotnega dogajanja je uspešno vodila učiteljica Tanja Šimek.

Tudi POŠ Marjeta je pridala svoje kamenčke v mozaik dogajanja v Staršah. V dneh dejavnosti so učenci izdelovali sončnice in druge »sončne« izdelke v različnih tehnikah, ki se jih je dalo videti na razstavi. Učenke, ki obiskujejo Folklorno skupino Marjeta, so plesale na skupni točki, učiteljica Klavdija Topolinjak pa je nastopila z mlajšo tamburaško skupino KUD Ivan Lončarič Trniče.

Zanimivo, da se je svečanost nenačrtovano dogodila prav 25. maja, na dan, po katerem se je nekoč imenovala centralna šola v Staršah. Po prireditvi so si gostje lahko ogledali tudi zanimivo razstavo, ki je pokazala razvoj šole od nekoč do danes. Ob koncu pa so v jedilnici ob zakuski povabljeni izmenjali še kakšno besedo, obudili spomine na čas obiskovanja prav te šole ali poklepetali o njenem razvoju.

In kako je potekalo dogajanje na prireditvi? Rdečo nit so predstavljale Sončnice v šoli in njihov prijatelj Strašilo (zgodba je zapisana tudi v čudovito ilustrirani knjižici, ki jo je prejel vsak gost v umetelno poslikani platneni vrečki):

»Nekega jutra je sonce požgečkalo male sončnice. Počasi so se pričele prebujati. Kamorkoli so pogledale, je bilo vse rumeno. Kakšen dolgčas … Da bi dan hitreje minil, so šle pogumno po vasi. Zagledale so šolo in otroke. Otroci so jih najprej čudno gledali, ker so bile drugačne. Počasi so se spoprijateljili in se skupaj igrali. Novi prijatelji so sončnicam povedali, da se otroci v Staršah učijo brati, pisati, računati, risati … že od leta 1808. Presenečene so bile, kaj vse znajo. Tudi same bi se rade učile. Sklenile so, da bodo hodile v šolo. Skupaj z novimi sošolci so v učilnici na prostem pele, plesale in igrale na glasbila. Lahko so ustvarjale. Vsaka je zasijala na svojem področju. V šoli je včasih težko, vendar … so tam vedno prijatelji, ki te imajo radi, čeprav si sončnica. Ostale so v šoli, ker tam nikoli ni dolgčas.«

Na začetku svečanosti je po himni spregovoril ravnatelj šole Franc Kekec, ki je pozdravil vse prisotne, še posebej goste, med njimi predvsem predsednika Pahorja, nato pa navzoče seznanil s kratko zgodovino šole in ob tem nagovoril kar šolo samo. Zahvalil se ji je za vso znanje in spretnosti, ki jih je dala številnim generacijam. Povedal je, da je šola velik del letošnjega dogajanja posvetila pripravam na današnji dogodek in se zahvalil vsem, ki so bili udeleženi v pripravah. Besedo je nato predal županu občine Bojanu Kirbišu, ki je po pozdravu prisotnih tudi predsednika države seznanil, da bodo v prihajajočem času v Marjeti gradili novo podružnično šolo in ga zato že povabil na odprtje. Sledil je govor predsednika države, ki je spregovoril predvsem o vzgoji otrok in tako posredno nagovoril tudi starše. Sledil je kulturni program o dogajanju v šoli nekoč in danes – seveda v prepletanju zgoraj zapisane zgodbe o sončnicah.

Dogodek je s svojo izvirnostjo in enkratnostjo šoli povrnil vsaj nekaj od tega, kar je dala številnim generacijam. Naj njena pot  mirno teče v mnoga nadaljnja leta učenosti.

Čestitke naši in moji osnovni šoli za obletnico in vsem, ki so vložili svoj trud za svečan dogodek!

Prejšnji četrtek, 10. 5. 2018, je v Prepoljah potekala prireditev Šport špas, ki sta ga pripravili OŠ Starše in POŠ Marjeta. Tako smo se, učitelji in učiteljice z učenci obeh šol, odpravili na prijetno druženje več generacij z namenom, da obudimo nekdanje vrednote medsebojnega druženja družin, medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Osrednje dogajanje skupnega druženja in gibanja je bil pohod in športne igre na igrišču v Prepoljah. Ob športnih igrah so se udeleženci lahko okrepčali s pražencem. Predstavila so se lokalna društva, PGD Prepolje pa je omogočilo učencem izvajati gasilsko vajo z brizgo.

Najmlajšemu in najstarejšemu udeležencu, najštevilčnejši družini ter vsem prostovoljnim društvom, ki so sodelovali na prireditvi, je ravnatelj Franc Kekec podelil priznanja in nagrade.

Skupaj smo preživeli prijetno dopoldne ob medgeneracijskem druženju, zato se veselimo in upamo, da to srečanje ponovimo tudi naslednje leto.

6. in 7. aprila 2018 se je na naši šoli ponovno odvijal sedaj že dobro utečen Ameriški vikend, ki ga izvaja društvo Več. Da gre za res uspešen dogodek, priča dejstvo, da se je letos kljub delovni soboti prijavilo še več otrok kot prejšnja leta.

Letos nas je čakalo presenečenje. Namesto kavbojske smo tokrat imeli havajsko zabavo. Izdelali smo si obleko, pozirali za slikanje, postavljali piramido iz lončkov, kegljali s kokosi, igrali odbojko z napihljivimi žogami, risali ter se preizkusili v vrtenju hulahop obroča. Skočili smo v morje in surfali na valovih. Seveda smo pri tem uporabili nekaj pripomočkov in ščepec domišljije – ampak uživali smo pa neizmerno.

Sobota je vedno - kljub temu, da že poznamo potek - zmeraj znova zanimiva. V športnih delavnicah smo igrali Ameriški nogomet. Kdo ve, morda je pa ta vikend koga izmed nas prepričal, da se bo nekoč preizkusil v moštvu tega športa na Poljanah pri dvorani Tabor v Mariboru?

Igra s kiji in žogo je zmeraj nekaj drugačnega, saj v večini primerov baseball vidimo zgolj v filmih. Američani so nas pohvalili, da smo odlični igralci. Kako le ne bi bili, saj dobre volje tako s strani izvajalcev kot tudi otrok resnično ni manjkalo. Ta pa – kot vemo – zna biti največji motivator za učenje.

Glasbena delavnica je bila namenjena spoznavanju in preizkušanju instrumentov. Namesto bobnov smo letos imeli kahoon. V skupini smo odigrali nekaj ritmov. Zabrenkali smo na različne vrste kitar in se učili zaigrati enostavno pesem na sinthysizer.

Češnjo na vrh smetane je dodala pevska delavnica.  V skupini smo se učili zapeti pesem Believer skupine Imagine Dragons. Kako neizmerno dobro je slišati to popevko v izvedbi pevskega zbora!

Največje poplačilo za ta dogodek, ki ga je na naši šoli že tretje leto brezplačno organiziralo društvo Več, je bil otroški smeh ob zapuščanju šole. Najmlajši učenci, ki so se letos prvič udeležili ameriškega vikenda, pa sporočajo sledeče:

»Noro dobro je bilo! Pridem še drugo leto. Najboljši mi je bil baseball.« (Mai)

»Na ameriškem vikendu mi je bilo zelo všeč. Ne morem določiti, katera delavnica mi je bila najbolj všeč. Vse so mi bile enako všeč!« (Alja)

»Bilo je zelo zabavno. Še večkrat bi prišel. Najbolj so mi bila všeč glasbila.« (Rene)

»Najbolj mi je bilo všeč, ko smo igrali odbojko. V bistvu mi je bilo všeč čisto vse! I LIKE IT!« (Tiara)

»V petek in soboto mi je bilo zelo všeč, ko smo plesali, igrali na glasbila, igrali ameriški nogomet in baseball. Hvala, da 

ste me naučili toliko stvari!« (Ian)

»Najbolj mi je bil všeč ameriški nogomet in ko smo igrali na kitare ter peli.« (Aljoša)

»Zelo dobra zabava! Najbolj dobro mi je bilo, ko smo igrali odbojko in deskali na vodi.« (Matija)

»Hvala vam, res ste prijazni! Všeč mi je bilo čisto vse. Želim vam lepe počitnice!« (Lana)

»Najbolj všeč mi je bila zabava v petek, ker smo deskali.« (Amadej)

»Rad bi, da se še vrnete, da bi se še kaj naučil. Najboljši je bil ameriški nogomet.« (Tjan)

»Najbolj všeč mi je bilo, ko smo športali, peli, igrali na instrumente, ko smo plesali.« (Tian)

»Hvala za vaš obisk, rad bi, da bi vas lahko še enkrat videl. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo igrali na kitare.« (Anej)

»Všeč mi je bilo čisto vse, najbolj pa ameriški nogomet.« (Miha)

»Noro! Dobro ste pripravili! Še drugo leto bom prišla! Najlepše mi je bilo, ko smo igrali ameriški nogomet in baseball. Najbolj sem uživala, ko smo kegljali s kokosi in z lončki delali stolpe.« (Taja)

»Rad bi, da pridejo nazaj, ker so Američani in se naučim dosti novih stvari in ker so CARJI!« (Taj)

»Dobro ste si izmislili postaje. Najbolj so  mi bili všeč ameriški nogomet, baseball in pevski zbor. Havajska zabava je bila noro dobra. Moja sestrica, ki hodi še v vrtec, si želi, da bi bila tam. Spraševala me je, kako je bilo in sploh ni nehala spraševati. Nečesa tako zabavnega še nisem videla. HVALA!« (Alja)

»Dragi Američani, bil je lep Ameriški vikend. Zelo mi je bilo všeč, ko smo igrali kitare, baseball in ameriški nogomet, se igrali otočke in ko smo deskali ter kegljali. Všeč mi je bila odbojka in všeč mi je bilo, ko smo risali, izdelovali obleke in še nazadnje, ko smo plesali hula ples. Se vidimo drugo leto!« (Jure)

Fotogalerijo dogodka si lahko ogledate na tej povezavi.