V zadnjih letih so s strani zdravstva v šolah enkrat letno organizirane ure zdravstvene vzgoje. Izvajajo jih za to usposobljene medicinske sestre. V vsakem oddelku je izvedena ena ura z ustrezno tematiko – glede na starostno stopnjo otrok.
V sredo, 23. 11. 2022, sta tudi v POŠ Marjeta s tem namenom iz Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor prišli diplomirani medicinski sestri Selma Prejac in Tina Demšar. Vsaka je obiskala dva razreda. Obe sta obveznost izpeljali zelo strokovno in sta se znali prilagoditi starosti učencev. Vsebino izvedenih ur smo povzele učiteljice, ki smo bile prisotne pri urah.
Prvi razred
Pri pouku so imeli prvošolci prav poseben obisk. Obiskala jih je sestra Tina in z njimi raziskovala, katere so zdrave navade.
Najprej je povprašala kar učence in preverila njihovo predznanje. Ti so poznali kar nekaj navad, kot so zdrava prehrana, dovolj tekočine in gibanje. Nato pa jih je skozi pravljico o škratku Packu popeljala še do tistih zdravih navad, ki jih morda vsi niso osvojili, ter se skupaj z njimi pogovorila o tem, zakaj so za nas dobre in je prav, da se jih držimo.
Najprej so se dotaknili zdrave prehrane. Skozi prehransko piramido so obnovili, kaj pomeni uravnotežena prehrana, da je potrebno uživati veliko sadja in zelenjave, kako pomembne so žitarice, ribe, meso, mleko in mlečni izdelki, v skrajni konici piramide pa maščobe in sladkarije, ki jih sicer lahko zaužijemo, vendar v manjših količinah. V največjih dveh okencih, torej v spodnjem delu piramide največji delež zavzemata zadostna količina tekočine (voda in nesladkane pijače) ter gibanje.
Učence je vprašala, koliko so aktivni, če se ukvarjajo s kakšnim športom, kako sami skrbijo za to, da so dovolj aktivni. Opozorila jih je na prekomerno uporabo elektronskih naprav in da naj namesto tega v vsakdanjih vključijo športne in druge aktivnosti. Kot zadnji dve zdravi navadi je izpostavila počitek in varnost.
Učence je vprašala, če vedo, koliko ur spanca je zanje priporočljivo. Za njihovo starost bi bilo namreč najbolje 10 ur spanja, torej bi bilo dobro v posteljo leči okrog 20. ure. Nato je z njimi spregovorila še nekaj besed o varnosti. Zakaj je pomembno, da imajo obute copate? Večina učencev je odgovorila, da zaradi zdravja in prehlada. Pa vendar tukaj tiči še en razlog. To je varnost. Copati imajo gumijast podplat in zaradi tega ne drsijo, obenem pa zmanjšujejo možnost za morebitne zdrse in padce.
Nenazadnje pa je beseda tekla tudi o higieni. Vprašala jih je, kako oni skrbijo za higieno. Povedali so, da si umivajo zobe, se tuširajo, skrbijo za čistočo rok. Ob tem jih je spodbudila, naj povedo, kdaj pa si moramo umivati roke. Učenci so odgovorili, da pred jedjo, po uporabi stranišča, ko pridejo iz trgovine, ko si obrišejo nos.
Ob koncu so lahko učenci s pomočjo učnega lista novo znanje utrdili in poglobili. Z rdečo barvico so obkrožili jedi, ki niso zdrave, z zeleno pa tiste, ki so zdrave. Učenci so tako v uri ponovili že pridobljeno znanje, hkrati pa se naučili veliko novega.
(Maja Žnidarič)
Drugi razred
Učence 2. b je obiskala medicinska sestra. Prijazno smo jo pozdravili in ji pozorno prisluhnili. Učenci so aktivno sodelovali v pogovoru in izražali lastne izkušnje.
Seznanila nas je z osebno higieno in nas poučila, kako pomembno je, da jo dosledno izvajamo. Povedala je, da osebna higiena zajema higieno telesa, spanja, počitka, prehrane, oblačenja, športa ter hkrati preprečuje okužbe in širjenje bolezni, pripomore pa tudi k boljšemu počutju. Učence je povprašala, kako skrbijo za osebno higieno tekom dneva. Poudarila je, da je pomembno, da si roke umivamo pred jedjo, po uporabi stranišča, če kašljamo ali kihamo, kadar so vidno umazane, po stiku z živaljo, po igrah na prostem, po prihodu v razred ali domov. Preverila je, če vemo, da si moramo usta in nos pokriti s papirnatim robčkom, kadar kašljamo ali kihamo, če ga nimamo, kašljamo ali kihnemo v zgornji del rokava, ne v svojo dlan. Uporabljene robčke vržemo v koš in si umijemo roke.
Vprašala je, če vemo, kaj so bacili in nam še razložila. Povabila nas je k sodelovanju ter nam ob deklamaciji Traktor demonstrirala pravilno umivanje rok.
Poudarila je pomembnost zračenja prostorov, posebno sedaj, ko je veliko prehladov.
(Valentina Perenčević)
Tretji razred
Pri nas, v 3. razredu, je sestra Selma imela poudarek na skrbi za lastno zdravje kot obliki preventive. Predavanje je prijetno sovpadalo s temami, ki se jih učimo v razredu.
Najprej je ponovno na preprosti način otrokom razložila prehransko piramido in seveda velik poudarek na zadostnem uživanju vode.
Poudarila je pomen zadostnega spanja, ki je še zmeraj za toliko stare učence 10 ur. In pa seveda pravočasno odhajanje v posteljo. Posebej jih je opozorila, da dve uri pred spanjem ne uporabljajo elektronskih naprav, saj le-te zelo vplivajo na možgane ter na kvaliteto spanja. Učence je opozorila, da vsebine, ki so na televiziji po 20. uri, niso namenjene njim in da tudi vsaka risanka ni primerna njim, saj je več študij celo potrdilo negativni vpliv na kognitivne sposobnosti ob gledanju neprimernih risank.
V zadnjem času je zelo pereča prekomerna uporaba tablic, računalnikov in pametnih telefonov. Poudarila je pomen staršev, ki bi morali otrokom omejiti čas, ki ga lahko preživijo ob pametnih napravah. Prav tako bi starši morali imeti pregled nad igricami, ki jih igrajo učenci med seboj, kajti vse preveč je igric z nasilno vsebino. Učenci so povedali, katere igrice igrajo in večina teh igric je bila iz skupine neprimernih iger. Ta čas, ki ga preživijo za zaslonom, bi v vsakem primeru morali preživeti na svežem zraku iz zdravstvenih razlogov in predvsem splošnega dobrega počutja. Tako ne bi samo krepili svojega zdravja, ampak bi se urili tudi v socialnih veščinah v druženju z vrstniki. Vemo, da to otrokom v zadnjem času zelo manjka.
Predavateljica se je dotaknila tudi higiene rok. Učenci sicer skrbijo za higieno rok, vendar niso pri tem dovolj natančni. Pri higieni je poudarila pravilo kašljanja in kihanja. Vsekakor pa bolan otrok ne sodi v šolo, tudi če nima vročine.
Ker so učenci tega starostnega obdobja aktivni udeleženci v prometu, predvsem kot pešci, se je v razlagi dotaknila tudi varnosti v prometu.
Ura zdravstvene vzgoje je prehitro minila, marsikaj zanimivega je bilo povedanega, veliko od tega učenci že vedo, veliko pa so se seveda naučili novega.
(Daniela Šabeder)
Četrti razred
Obiskala nas je sestra Tina. Tema njene učne ure so bile poškodbe različnih vrst in vse kar sodi zraven – kaj je nezgoda, preprečevanje, prva moč, razlaga, padci, pretres možganov, zvini, opekline, vreznine, odrgnine …
Razložila je razliko med opeklinami in oparinami. Poudarila je, da se je pri opeklinah z opečenega dela kože potrebno takoj odstraniti oblačilo, saj se na začetku še ni prijelo na rano. Nato je potrebno opeklino hladiti z mlačno vodo. Ko nekaj časa hladimo – čas je odvisen od velikosti in globine opekline, rano pokrijemo in gremo k zdravniku, ki bo ustrezno ukrepal dalje. Rane doma ne smemo mazati z ničemer. Nevarne so tudi sončne opekline, zato se sredi dneva ne izpostavljamo soncu oz. se poprej ustrezno zaščitimo.
Na začetku pogovora o prometnih nezgodah je medicinska sestra z učenci ponovila nekaj osnovnih prometnih pravil (hoja po levi in zakaj tako, vedenje na prometnih površinah pozimi in v temi, svetla oblačila, kresnička). Nato je povedala, kdaj že smejo v avtomobilu sedeti spredaj, seveda pripasani z varnostnim pasom. Včasih je bilo pravilo, da smejo sedeti spredaj otroci, ki dopolnijo 12 let starosti. Nato so se odločili, da leta niso toliko pomembna, ampak otrokova višina. Otrok naj bi imel 150 centimetrov in več, ko bi lahko sedel spredaj. Predlani pa je bil ta zakon spremenjen. Sedaj velja, da je lahko spredaj otrok, ki ima 140 cm in/ali je težak 36 kilogramov.
Na varnostnem avtosedežu zadaj lahko sedijo otroci do 150 centimetrov višine; ta sedež ščiti tudi vratni del hrbtenice. Povedala je tudi, da se največ nesreč, kjer so udeleženi otroci, zgodi na krajših razdaljah.
V nadaljevanju je sledil pogovor o padcih. Veliko je poškodb, ki so posledica padca s trampolina. Starši bi morali skupaj z otrokom oz, več otroki določiti pravila pri skakanju na tem nevarnem igralnem orodju. Najpomembnejše je, da je na trampolinu naenkrat le ena oseba! Obvezne so tudi nepoškodovane zaščitne ograje.
Pri zastrupitvah je povedala, da se zastrupi največ otrok v starosti od 2 do 3 let. Majhni otroci še nimajo izkušenj, zato dajejo vse v usta. Ne znajo še prepoznati nevarnosti. Ne vedo, npr., da je v plastenki čistilo in ga zamenjajo za sok. Velikokrat se zgodi, tudi pri odraslih, da zamenjamo steklenico. Če v neko steklenico nalijemo nevarno tekočino, moramo obvezno z velikimi črkami označiti njeno vsebino in jo pospraviti na varno mesto. Tudi tablete so za otroka zelo vabljive, saj jih zamenja z bonboni. Učence je pozvala, da doma preverijo, kje imajo shranjena čistila in zdravila in jih po potrebi skupaj s starši shranijo na varno mesto. Sploh v družinah, kjer imajo še manjše otroke.
Učenci so enoglasno povedali, da je potrebno v primeru nesreče poklicati na številko 112. Tako dobijo Center za obveščanje, ki jih poveže z ustrezno službo. Kaj je potrebno povedati? Najprej se predstavimo, povemo, kaj se je zgodilo, koliko je ponesrečencev, kdaj se je nesreča zgodila, kje se je zgodilo in odgovoriti še na druga vprašanja, ki jih postavi sogovornik na drugi strani telefonske linije. Ko se otroku kaj zgodi, pride na kraj nezgode vedno tudi zdravnik.
Pri pogovoru o poškodbah z ostrimi predmeti so učenci razmišljali, kaj naredimo, ko se urežemo. Pod tekočo vodo umijemo rano, pri večjih poškodbah stisnemo nanjo cel povoj in povijemo, da ustavimo krvavitev. Če kri močno izteka (močno brizga iz poškodovane žile), na rano močno pritisnemo pest in držimo do prihoda prve pomoči. Manjše rane se bodo zacelile same, večje v bolnici zašijejo. Če se poškodujemo na rjastih predmetih, morda na takšni ograji, je potrebno dobiti injekcijo proti tetanusu. Če se nam nož zapiči v nogo, ga je potrebno tam pustiti in takoj poklicati reševalce. Če nož izvlečemo, lahko naredimo več škode (oseba lahko ob izvleku izkrvavi).
Medicinska sestra je učence seznanila tudi z oživljanjem. Oživljamo samo, če oseba ne diha, zato to najprej preverimo. Poškodovančevo glavo damo nazaj, naše uho damo v bližino nosu in ust ter poslušamo, istočasno opazujemo prsni koš, če se dviguje. Seveda tudi takoj pokličemo pomoč (navodila za oživljanje takrat dobimo tudi preko telefona). Če oseba ne diha, začnemo takoj izvajati masažo srca – prste prepletemo, se navpično postavimo nad poškodovanca in 30-krat z dlanmi močno pritisnemo na prsnico, nato, če nimamo osebnih zadržkov, ponesrečencu damo dva vpiha usta na usta, ob tem pa obvezno prej stisnemo nosnici. Tako bo šel zrak v pljuča, ne pa skozi nos ven. Nadaljujemo z masažo srca (spet 30-krat in 2 vpiha). Če ne nudimo umetnega dihanja, ves čas masiramo srce. To počnemo, dokler oseba ne oživi oz. do prihoda reševalcev ali dokler še imamo dovolj moči. Če je oseb več, naj se pri pomoči menjujejo.
Ko se kdo duši s hrano (takrat postane rdeč, ne more dihati), ga po hrbtu tolčemo navzgor. Če to ne pomaga, ga z rokama objamemo s hrbtne strani, primemo ga med popkom in začetkom reber in 5-krat močno potegnemo odspodaj navzgor (Heimlichov prijem). Če takšna oseba izgubi zavest, jo takoj začnemo oživljati.
Učenci so se pri uri naučili veliko novega in morda jim bo prav to znanje kdaj prišlo še kako prav.
Obema medicinskima sestrama se učenci in učiteljice iskreno zahvaljujemo za obisk in koristne nasvete ter se veselimo ponovnega srečanja čez leto dni.
Daša JAKOL
