Skoči na glavno vsebino

Zelo težko je bilo čakati dan, ko so se učenci po enoletnem premoru spet lahko odpravili na zaključne ekskurzije. Med njimi so bili tudi učenci obeh četrtih razredov.

Ob pol osmih zjutraj, to je bilo 8. junija letos, je avtobus v Staršah sprejel učence 4. a z razredničarkama obeh razredov, nato pa po postajah pobiral še učence 4. b. Vstopili so v Prepoljah, Trničah, Marjeti, kjer se jim je pridružil učitelj Jernej, in Brunšviku. Smer vožnje je potekala proti zelo turističnim krajem, kjer smo si najprej ogledali Minoritski samostan Olimje. Pater nas je na notranjem dvorišču na sproščen način seznanil z zgodovino samostana, nato pa povabil v staro lekarno, tretjo najstarejšo v Evropi in najstarejšo v Sloveniji. Tudi tu so učenci izvedeli marsikaj zanimivega. V zahvalo so mu zapeli pesem Zbor iz opere Čarobna piščal, ki je zaradi izredne akustike čudovito zvenela. Žal pa nismo mogli vstopili v cerkev, ki je še bila v fazi obnove.

Naslednja postaja je bila Čokoladnica Olimje, ki že kar tradicionalno sledi obisku samostana. Učenci so izvedeli postopek proizvodnje čokolade in se z veseljem posladkali s podarjenimi čokoladicami. Seveda so se jih odločili tudi kupiti.

Pot nas je v Olimju vodila še h gostišču Jelenov greben, kjer smo imeli kosilo, po njem pa ogled in spoznavanje jelenov in muflonov. Lastnik nam je z veseljem povedal nekaj podatkov iz njihovega življenja, učencem pa je živali dovolil tudi hraniti s koruzo. To je bilo doživetje!

Nova postaja je bilo zdraviliško mesto Rogaška Slatina, kjer smo poiskali izvir termalne vode in našli mesto, kjer prodajajo zelo dober sladoled. Zelo prav pa je prišlo tudi igrišče z igrali.

Zadnja postaja je bil v sosednjem mestu Muzej na prostem Rogatec, kjer so učenci uredili pridobljeno znanje o življenju nekoč. V živo so si pogledali staro panonsko hišo s črno kuhinjo, gospodarsko poslopje z veliko kmečkega orodja, hlev, kozolec, staro trgovino z vso opremo, ki še ni bila samopostrežna, kovačijo in vodnjak po imenu čaplja.

Dan se je že prevesil proti večeru, ko je avtobus v nasprotni smeri vračal učence družinam – vesele, srečne in polne enkratnih vtisov. Prav vse je namreč potekalo, kot mora za dan, ki se za vedno vtisne v spomin.

 

Daša JAKOL, učiteljica v 4. b

Prilagajanje dostopnosti spletišča