V četrtek, 30. 1. 2020, je v 4. b in okolici te učilnice zelo mamljivo dišalo. Le po čem? Izvedeli boste, toda gremo lepo po vrsti.
Učenci so se pri predmetu naravoslovje in tehnika učili o ločevanju različnih snovi in ob tem spoznali, da lahko z raznimi postopki ločimo trdnino od trdnine, trdnino od kapljevine in tudi, da določenih snovi, ko jih pomešamo, ne moremo več ločiti. Prav slednje so pri delu s praktičnega vidika potrdili na pričujočem naravoslovnem dnevu. Že naslov izdaja, da so najprej spregovorili o sejanju pšenice in drugih žitaric ter o mletju zrnja v moko. Nato pa tudi o tem, kaj vse lahko iz te dobrine naredimo in si odgovorili, da sestavin za kruh ali palačinke, ko so enkrat pomešane, ne moremo več ločiti.
Že prihod učencev po šolskem hodniku je izdajal, da se bo v šoli dogajalo nekaj posebnega. Iz vrečk so moleli ročaji ponev in lopatic za obračanje hrane, videle so se papirnate vrečke z moko, embalaža, ki je skrivala jajčka, kozarci z marmelado, vrečka s sladkorjem, plastenka s tremi srčki in še kaj. Natovorjena pa je bila tudi razredničarka. Po navedenem se da ugotoviti, da so se predhodno skupaj dogovorili za praktično opazovanje snovi. Kako se to učeno sliši! Recimo raje, da so se dogovorili speči kolač kruha in slastne palačinke, kar jim je seveda tudi uspelo.
Najprej so v veliko posodo usuli moko, vsak od učencev delček, da ni bilo zamere, dodali vzhajajoči kvas, malo posolili, dolili še vodo in učiteljičin mešalnik je zapel. Da delo ni preveč lahko, so se kar sami z mešalnikom v rokah prepričali učenci. Testo so nato pustili počivati, da je vzhajalo, vmes pa že naredili maso za palačinke. Zanimivo jih je bilo opazovati, kako skrbno in še malce nerodno so ubijali jajčka, obenem pa prisluhnili učiteljičinim dobronamernim nasvetom. V času malice in odmora je tudi ta zmes počivala, testo za kruh pa je bilo treba ponovno zgnesti in mu dovoliti novo vzhajanje. Končno je napočil trenutek, ko so vklopili kar tri električne plošče, eno na malem šolskem mini kuhalniku, drugi dve na učiteljičinem, ki ga je prinesla od doma. Prve zajemalke zmesi so se začele peči ob skrbnem opazovanju, da palačinke ne bi preveč porjavele. Prav vsak od učencev se je preizkusil v tem dejanju! Vmes je testo za kruh dovolj vzhajalo in dali so ga v pečico. In res! Na hodnik je dišalo iz šolske kuhinje, prav tako pa iz učilnice. Palačinke je bilo treba le še namazati in zviti v pravo obliko. Preden so jih poskusili, so se le še fotografirali za spomin. Vanje pa so seveda ugriznili istočasno, ko je učiteljice izrekla: Vsem en lep dober tek!
Po praktičnem delu in priboljšku so si učenci ogledali še filma o pečenju kruha v manjši in večji pekarni ter tako utrdili svoja nova spoznanja. Medtem se je tudi kruh spekel in že hladil. Učenci so v zvezke napisali še o zanimivem poteku celotnega naravoslovnega dne in zaključili dan še – le s čim – s pokušnjo čisto svojega kruha.
Mmmm, res je bil dober!
